Vrt postaja veliko bogastvo . Marsikje v svetu vrt tudi je bogastvo, dobesedno. Bivalne površine so v mnogih velikih mestih sveta racionalno odmerjeni, zunanje površine pa predstavlja kvečjemu balkon. Že majhna trata okrog bivalne površine, ki jo lahko uporabnik izkorišča je bogastvo, v Slovenij pogost vrt s površino na kateri bi lahko zgradil hišo, pa dobesedno luksuz. Pri nas se tega še ne zavedamo, velikokrat modrujemo, da je pridelava neracionalna in podobno. Tudi to misel bi spremenili, če bi si pogledali, kaj vrt predstavlja v tujini. Ljudje v velikih mestih si z veliko muko pridobijo bistveno manjšo površino, na kateri lahko vzgajajo sadje in zelenjavo za gospodinjske potrebe. Toliko bolj cenijo vrt vsi, ki živijo dobesedno v betonu. To pomeni predvsem prostor, kjer so velike zelene površine redkost. Marsikdo v takem prostoru bi dal celo bogastvo, da bi lahko užival v površini, ki je pri nas nekaj samoumevnega, za nas komaj omembe vrednega. Bogastvo postaja pri nas predvsem za vse, ki take površine nimajo, imajo pa željo pridelati hrano s svojimi rokami. Površine cenijo skladno s ceno, ki velja na trgu za najem ali nakup. Bolj kot je povpraševanje veliko, večja je cena za nakup ali najem. Možnosti pa kot rečeno pičle z zasoljenimi cenami. Ob dilemi imeti vrt ali ne je poleg investicije za pridobitev, potrebno razmišljati o investiciji, ki nas čaka predno bomo pobrali prvi pridelek. Bogastvo je že imeti dobro zemljo, veliko ljudi si jo predhodno mora navoziti. Sledi gnojenje pred ali ob sajenju, ter zalivanje, odstranjevanje plevela, boj s škodljivci in marsikaj drugega. Mnogi se sprašujejo, kje je računica. Tudi za to bi potrebovali izlet v tuje kraje. V tujini je kakovost cenjena, ker je temu primerna cena in pripravljenost plačati več za kakovost. Vrt bomo bolj cenili, če bomo poznali razmere, ki vladajo preko meja naše dežele.
|